Nejc Zajc je v letih šolanja na gimnaziji velikokrat pokazal svojo izjemnost, veliko učno nadarjenost, željo po sodelovanju, delavnost, skrb za sošolce in raziskovalno vnemo. Vsa leta je dosegal odličen uspeh, od tega tri leta s samimi odličnimi ocenami. Kot maturant je celo šolsko leto prostovoljno vodil matematični krožek za dijake tretjega letnika. Njegova najmočnejša področja so naravoslovne vede, če pa mu je ostalo kaj prostega časa, se je z veseljem (in za dušo) udeležil tudi obiskov izbranih umetniških prireditev v okviru šole; pred vstopom v gimnazijo je namreč zaključil nižje glasbeno izobraževanje za harmoniko.
Na gimnaziji je dosegel zlato Preglovo plaketo iz znanja kemije in dve zlati priznanji iz logike. Na tekmovanjih iz znanja fizike je posegal po najvišjih mestih, čeprav ni tekmoval s svojimi vrstniki, ampak z leto starejšimi dijaki. Osvojil je tri zlata priznanja ter ob tem prejel dvakrat 2. in enkrat 1. nagrado.
Njegovi največji dosežki pa so zagotovo v matematiki. V vseh štirih letnikih je prejel zlato Vegovo priznanje v kategoriji A, ter ob tem prejel dvakrat 3. in enkrat 2. nagrado. V drugem letniku se je uvrstil v slovensko ekipo, ki je sodelovala na Sredozemskem mladinskem matematičnem tekmovanju v Italiji. V istem šolskem letu se je kot član slovenske ekipe udeležil Srednjeevropske matematične olimpijade v Avstriji. Ta dosežek je naslednje leto nadgradil s ponovno udeležbo na Srednjeevropski matematični olimpijadi v Litvi, na kateri je osvojil dve srebrni medalji (eno med posamezniki in eno v ekipni konkurenci). Kot dijak tretjega letnika se je uvrstil tudi v ekipo, ki je Slovenijo zastopala na najprestižnejšem tekmovanju za dijake – Mednarodni matematični olimpijadi v Braziliji – in v tej svetovni konkurenci mladih matematikov je prejel pohvalo. Tudi v letošnjem šolskem letu se je uvrstil v slovensko ekipo za Sredozemsko mladinsko matematično tekmovanje v Italiji.
Nejc kljub svojim dosežkom ostaja skromen fant, ki je bil vedno pripravljen pomagati sošolcem in drugim dijakom. Tudi profesorji se ga bomo spominjali kot premišljenega in preudarnega sogovornika, ob katerem bomo v svojo spominsko zapuščino z velikimi črkami zapisali, da smo ponosni, da smo bili njegovi učitelji.
